Pesem.si - Nada - Ljubezen v predmestni kavarni* (Ivan Gaćina)

Ljubezen v predmestni kavarni*…
Komentarji (5)

Ljubezen v predmestni kavarni* (Ivan Gaćina)

Je sploh pomembno, kje sva se spoznala?

V Parizu, na Filipinih ... ali v čolničku, polnem romantike,

ki naju pelje v neskončnost?

Je sploh pomembno, če sva daleč narazen,

ali pa se poljubljava v predmestni kavarni,

ko neutrudno mimo vozijo tramvaji v neznano?

Je sploh pomemben letni čas,

ali plevel v vrtu, ki daje vtis ljubosumja, mržnje;

ali pa cvete v njem ljubezen - v multiparalelnem svetu

kjer sem duhovno spregledal,

ko sem prvikrat uzrl tvoje oči

in ko sva se potopila v tretji svet – poznan samo nama;

svet, kjer je vsak dan Valentinovo

in se rožni listi vijejo v sanjske vibe.

Ljubezen se zgodi nenadoma.

Ne vem, če se tebi zdi, da je svet popoln,

vem pa, da lahko postaneva eno

in da tega ne bo dojel nihče – razen naju.

Če bi se lahko lepota prelevila v dotik

in tvoj vonj v oblike tvoje popolnosti,

bi lahko vsakdanja iluzija postala poletni oblak,

ki bi se preslikal v čustvovanje brezpogojne ljubezni.

To bi lahko bil eden od svetov, ki naju čakajo;

lahko pa tudi piš minevanja, ki nas pretvarja

v čudežna in nikoli do konca spoznana bitja.

Je sploh pomembno, če se zidovi kavarne zrušijo

in moji spomini nanjo splavajo s sivimi, melanholičnimi oblaki?

Najina ljubezen bo živela v teh ruševinah;

in tam boš ti za vedno jaz in bom jaz za vedno ti.

* prevod

Nada

<< Prejšnja Naslednja >>

Nada

Nada

Poslano:
25. 10. 2022 ob 14:03
Spremenjeno:
25. 10. 2022 ob 14:07

PREVOD:

Ivan Gačina

Ljubav u prigradskoj kavani

Da li je važno jesmo li se upoznali u Parizu,
na Filipinima
ili na romantičnoj barci što plovi u beskraj?
Da li je važno jesmo li daleko jedno od drugoga
ili se ljubimo u prigradskoj kavani
dok tramvaji jure u nepoznato?
I da li je uopće važno koje je godišnje doba,
da li džiklja korov u vrtu obraslom u ljubomoru i mržnju
ili da li cvate ljubav u multiparalelnom svijetu
gdje sam duhovno progledao kad sam prvi put ugledao tvoje oči,
nakon čega smo uronili u treći svijet poznat samo nama,
ondje gdje svaki dan caruje Valentinovo,
a latice ruža tonu u sanjarske snove.
Ljubav se iznenada desi.
Ne znam da li misliš da je svijet savršen,
ali znam da možemo postati jedno
i da to neće nikome biti važno osim tebi i meni.
Kada bi se ljepota mogla pretvoriti u dodir
i pretočiti u miris u koji ponire tvoja savršenost,
iluzija svakodnevnice bi mogla postati proljetni oblak
što se preslikava u emocije bezuvjetne ljubavi.
To bi mogla biti samo jedna od stvarnosti koja nas čeka
ili dah prolaznosti što nas pretvara
u misteriozna i nedokučiva bića.
Da li je važno ako se jednog dana zidovi kavane sruše
i ako moja sjećanja na nju utonu u oblake, sive i melankolične?
Naša ljubav će živjeti u njenim ruševinama,
tamo gdje ćeš ti zauvijek biti ja i gdje ću ja zauvijek biti ti.