Še se spomnim
tiste klopi v zavetju dreves
in zvezd,
ki so žarele
samo za naju,
takrat,
ko so se najine ustnice
prvič srečale
...
in zlatega prahu,
ki naju je zasipaval,
ko sta se jezika
zapletala
v strasten pogovor
brez besed
...
in plesanja
živopisanih metuljev,
ko sem z rokama
drsel po tvoji svilnati koži
in spoznaval
obline cvetoče mladosti
...
in tresenja zemlje
in drgetanja tvojega telesa
in dvigovanja mojega telesa
in hrepenenja
po združitvi
v eno
...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: botermesec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!