nebesa popoldne.

k zvezdam plinasto

občutljivih ustnic

grem spat ulično nizkodecibelen

zgrizem si kost

piknem v žilo liter ognja

se pojavim kot žuželka in izginem brez

angelske mašinerije

enako kakor veter zlomi hrast.

misliš da ostajam tu zaradi cenenega žganja?

zaradi topline mrtvih garažastih besed?

jaz namesto vode goltam nafto.

namesto kože imam plastelin.

oblikujem se glede na temperaturo pesmi pekla.

ta pesem pa je

hladna

je osamljena

je lenobna

je kot zapor

je nimfomanska

je dilema arhitekta

je serijsko zlobna

je kleptomanska

je idiotsko prijazna

je prostitutno nesramežljiva

od blišča

sebična

nepremična

vročična

nična

in tako prekleto peklensko prekrasna

če ne morem imeti vsega

prav

ampak manj bom imel največkrat.

naprimerjanez