nemogoče je tem malim
priti do pravice
ker se zmedejo če povzdigneš glas
ker ne razumejo sladke dvoumnosti
ker se ne znajo peljati z liftom
ker ne poznaš njihove bridkosti
so stvari obtičale
so zlate kolajne zaman
je piškav oreh genialnost
smo pristali na sodišču
na cesti
v neusmiljeni bolezni
v jezi prihranjeni za vse
zato na vrhu gore nisi našel ničesar
ker nisi razumel dragocenosti
teh majhnih
ker je nemogoče
" Ti majhni" so na planetu obilja lačni in prezrti, "ti majhni" so slaba vest bogatim, ki se požvižgajo, slednji so prepričani, da "ti majhni" pač trpijo zavoljo svoje karme. Ja, "stara zgodba" z vedno novimi nadaljevanji.
Pozdrav Miko,
To je ta absurdnost "najpametnejšega bitja na planetu" - človeka, ki si jo jasno in rahločutno zaznal.
Ljudje zvečine sebično (po)skrbijo le zase in za svojo vrsto,
medtem ko Bog skrbi za vsa bitja širom vesolja,
v katerem je človek, takšen ali drugačen, skoraj nič.
V TEM JE VSA RAZLIKA.
Ampak obstaja še drugi del resnice:
temu malemu človeku taisti Bog skozi najrazličnejše oblike skuša pomagati,
a se ta pogosto ne zmeni za pravočasne impulze in vztraja v svojih zablodah.
Ko je čas za učenje, je prelen; ko je treba prebuditi religiozni čut, mu je brez veze;
ko se je treba malo potruditi in čemu odreči, je pretežko (bodo že drugi poskrbeli zame).
TAKO DA STVARI NISO ČRNO-BELE.
Srečno Miko in še naprej uživaj v razmišljanju.
In zajec postane petelin !
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!