Na tvojih stenah svet stoji.
Postaja je zame postelja, dan in noč to želim .
V travmah postajam vsak dan , dvignem se iz pepela, ozelenim, ko poslušam ta glas, ko spoznam, za to še živim.
Jutro se približa, na hribih zora dozori.
Odpira mi nebesa, na lestev se vzpenjam, zagledam tvoje roke, v vrtnem raju.
Še vedno so na nebu zvezde, ki vedo, da si v trnju živel. Ustnica moja me pregovori.
Pridi, pridi, rada v naročju te držim .
Ti si puščave preletel, postal sanje, iz pepela si vklesan.
Pridi v svet oblakov, boš tak kakor si želiš v
življenju. Postal boš kapljica, ki postane morje.
Vrnil se je k meni glas, v glasbi odmeva, to je zate struga mojega zivljenja.
Zate bom nebo, zemlja in zrak.
Le ogenj si v meni vzplamtel, to za žensko je vrhunec noči in v dan postane lahko vesela dama.

faeq