Všeč mi je bilo
da sem delal blizu parka
tam sem preživljal
skoraj vse svoje polurne malice
zagrizel sem v rogljič
in se zagledal v travnik pred seboj
v otroke ki so se gugali
in matere ki so jih lahno potiskale
všeč so mi bili sončni dnevi
ko sem sedel na klopi
in mi je sonce grelo hrbet
opazoval sem ptice
ki so zasedale grme in veje dreves
poslušal sem zvoke gradbišč
in prometa
tistih 30 minut v dnevu
mi je bilo svetih
dostikrat sem pomislil
da bi bil dober potepuh
ves dan bi lahko sedel
in brez ambicij opazoval vrabce
zapadlo listje ali druge ljudi
pa vendar me je ura spomnila
da se moram vrniti v pisarno
in si prislužiti kruh
vsakič ko sem se vrnil in ožigosal
sem šel na stranišče
kjer sem še 15 minut sedel na školjki
kljub temu
da sem čutil potrebo ali ne
8 ur je bilo preveč
bil sem še mlad
potreboval sem več kot zajeten obrok na dan
za zajtrk sta bila premalo dva kosa kruha
kava in posoda sta mi vzeli preveč časa
večeri so bili kratki in dnevi dolgovezni
razmišljal sem
kaj pa ko me bo mladost minila?
ali me bo vse to samo zapustilo
in se bom samo še sprijaznil?
bom eden od njih
kjer bodo tudi moje roke
samo še moj kruh?
preutrujen sem bil
da bi nadaljeval v odgovor
da bi razmišljal na ženske
da bi lahko športal
hodil na rojstne dneve
in si kupoval stvari
ki bi ustvarjale še več stroškov
preutrujen sem bil
in rogljič ob poldne
ni bil zadosti
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Začrtan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!