daj prileti
golob
na mojo njivo
pozobaj to seme
ki na zimo
hoče še kliti
svojo luč pritaji
kralj sinjega krova
čas je za temo
za molk
in ti
pološčeni srebrnik
ki se pestuješ
v naročju jasnih sester
ne sij premočno
da sanje
ki sredi dneva bedijo
počijejo
v čakanju
nalahko zaspijo
do toplega jutra
ko svoja
z roso umita srca
razprejo
majske rože
Zanimiva. Aspekt upanja.
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!