Levitev
Čez pokrajino speče kože
spuščam enodnevnice v sobo.
Slečene ujetništva,
kot drobceni svetilniki,
zaljubljeno plešejo
v breztežnih valovih.
S premiki kril drobijo
steklo v očeh
in neboleče brusijo
pečate ljubljenj s kože.
Kristali se levijo v gola,
predprvinska bitjeca,
ki praskajo nemir in silijo
v svetlobo voščenih daljav.
V krošnjah poletne noči rezbari mrak.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena
- 17. 08. 2009 ob 14:05
- Prebrano 1024 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 652
- Število ocen: 17
