Priletijo zlovešče.
Glasno režejo zrak -
na enakomerne rezine.
Kljuvajo vame.

Kaj iščete?
Nimam ničesar za vas!

A one že raztegujejo praznino
po zraku.
(Bila sem prepričana,
da sem jo dobro skrila pod masko.)
Vreščijo
kot da bo konec sveta.
Ne odnehajo,
dokler ne ostane od mene le skelet.

V tišini
šklepetajo kosti.
Brezglavo iščem,
kam se lahko skrijem.

Zemlja je mrzla in trda.
Začutim žarke in toploto koprene.
Žvrgolenje mi naolji sklepe
in veter nahrani korake.
Kričim, da glas seda name,
da se počasi nabiram.

Srna pa samo strmi vame.

nada pecavar