Najina pot
Po poteh me plesočega vodiš
pelješ me in zapelješ
udarjaš z ljubeznijo
da mi pot zadiši po tebi
naj mi ne zdrsne na poti
preden vsrkam verze življenja
nekje med željo in vzvišenostjo trenutka
ki ublaži moje strasti
na poti med očmi ustnicami in globje
a zatrepetam na peronu izgubljenega sveta strasti
in v grlu začutim okus plodne jeseni
ko me zapelješ po poti
v tisto čudežno smer življenja s teboj
po poti nečesa lepljivega in hkrati trpkega
ko jaz in ti prenehava obstajati
in postaneva midva
z očmi nekje na poti do vznesenosti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
- 07. 10. 2022 ob 10:38
- Prebrano 260 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 37.18
