Tistega lepega popoldneva,
si odšla od mene.
Sijalo je sonce, pihal je topel maestral.
Oktobrski dan, ni kazal negativne atmosfere.
Petindvajset stopinj in tvoji kufri v predsobi,
so v moji glavi zbudili začudenje.
Trenutek nepozornosti,
je v tebi prebudil novo podobo.
Tvoja prijaznost je izginila v trenutku,
ko si pri sebi, sprejela odločitev,
da je z mano živiti, nesmiselno.
Nezavedno ali zavedajoče, te je pot peljala drugam,
daleč stran, od mene in mojega svobodoljubnega dolgočasja.
Sicer še danes ne vem kje se nahajaš
in kaj ti roji po glavi, vem samo, da si s seboj odnesla,
moje veselje, zadovoljstvo in srečo.

Melanholični Kameleon