Vsako leto pride čas,
ko vse utihne
in prisili,
da slišim rez samote.
Vsako leto pride čas,
ko so luči vir toplote,
jaz pa praskam zasušen vosek
in iščem najino kurišče.
Vsako leto pride čas,
ko nočne ptice obmirujejo
in ne iščejo svetlobe.
Vsako leto pride čas,
sploh ni tuj in nepovabljen,
izzove jaz
in razgali svoj obraz.
Pesem se me je dotaknila, morda bi veljalo spremeniti le zadnji verz: med vsemi odtenki lepote (nekako zmanjša pomen prej povedanemu in teži pesmi), premisli,
lp, Ana
Hvala.
Sem malo spremenila :)
Pozdravček, Taja,
kaj pa:
Vsako leto pride čas,
sploh ni tuj in nepovabljen,
izzove jaz,
in lepota, razgali svoj obraz.
Lp, Ana
Hmm...ja krasno :) hvala!
Čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: taja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!