ANONSA

Opisala mi je mladost

prepustil sem se glasu

prepoznal v njej lastnosti sem

kot glasbo iz teh časov.

Oba sva zdaj že tistih let

ko zrelost razmišljuje

vaganja je na pretek

se želja z resnostjo bojuje.

Poslala sva si nekaj pisem

le slik nisva imela

sedaj sva tu, se gledava

očali sva si snela.

Pravijo da so oči

z leti ravno takšne

da vidijo še bolj gladko,

če so besede sladke.

Drug drugemu sva kar naprej

prenašala novice

dokler se nisva spomnila,

da ima skleroza vmes ostrice.

Nič zato, sem dejal veselo

vsaj dolgčas nama ni

vedno vidim nov obraz

in novic za nekaj dni.

Nasmejala se prešernosti

teh mojih je besed,

opazil izza ustnic sem,

da zob ni imela več.

Vseeno sem v okornosti

svojega telesa

začutil, da med nogami

se nekaj povečava,

pogled mi šinil je navzdol

in videl, da je prava.

tomi