September
Sivina je objela nebo
in
se polegla
čez ulice.
Spočela je motiv,
ki v svojem bistvu postaja
vse bolj
turoben,
zatrt,
grotesken.
Zapodila se je
v
pore asfalta,
poiskala razpoke med koreninami,
ki na rokah dvigajo krošnje
in
šla poljubit prenatrpane vodne struge.
Naslednje jutro
je stopila
v
mojo sled.
Skupaj zaznava tudi podobo mačke
in
droben piš vetra,
ki slači oguljena plašča
iz najinih osam.
Pa ostre puščice ovenele praproti
po katerih udarjajo kaplje
in
jim
senca
ponudi
svečano
bleščavost,
zatočišče
in
moč,
takrat
v
hipu
zapustiva
ta kraj,
to mesto,
ki
naju
je
rodilo.
Mojstrovina. MOJ POKLON.
B.
Anabea
Hvala na besedi! Sem vesel, da ti je všeč ^^ Lp
urednica
Poslano:
04. 10. 2022 ob 19:19
Spremenjeno:
04. 10. 2022 ob 19:20
Pesem me je nagovorila, le morda v tem delu bi malo sčistila:
....
Naslednje jutro
je stopila
v
mojo sled - in v koraku poiskala
neko bolj optijemljivo laž - o tem, da živimo
vse dokler
ne umremo.
Na poti nikdar nisi sam.
Če gledaš,
če vidiš
kako sence dreves ustvarijo družbo
brezdomnim,
ko slikajo obraze
na zidove
odpadlega listja.
Skupaj Zzaznava (ali: sva zaznala) tudi podobo mačke
in
droben piš vetra,
ki slači oguljena plašča
iz najinih osam.
...
Tako bi ta dvojina (p. s. in sivine) bolj prešla do nas, se mi zdi. Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Ana, zdravo !
Popravljeno. Lp
Čestitke k pesmi,
lp, Ana
Umetnina, besedna in oblikovna.
Čestitke
Maja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jernej Jager
- 28. 09. 2022 ob 07:36
- Prebrano 420 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 91.2
- Število ocen: 6