Moje in Tvoje poti

Čez mesto, ki zdaj se prebuja,
gre tisoč nevidnih poti.
Usoda pa ve za križpotja
in mnoge neznane smeri.
 
Kod hodiš zdaj ti,
kje so izrisane tvoje poti.
Si potnik na ladji
ali morda tavaš brez smeri?
 
Moja pot tiho hodi,
sem ter tja in naokrog.
 
Kjer hodim zdaj jaz,
mogoče včeraj hodil si ti,
kjer ustavim se jaz,
jutri spočiješ se ti.
 
Vem, da si, tam nekje,
hodiš po svoji poti,
srce te vleče,
meni nasproti.
 
Ovinkaš in zaviraš,
nazaj se oziraš.
Dvomiš, kaj je zdaj prav, kod se zdaj gre.
Prosim, poslušaj svoje srce.
 
Peljalo te bo po poti,
čez drn in strn, naravnost do me,
prišel boš popraskan in krvavel,
ampak dosegel boš moje srce.
 
Prišel boš, ker to je usoda,
ker nekdo ve za te nevidne poti,
za križpotja in neznane smeri.
 
Nekdo pripeljal te bo k meni,
bosega in golega,
a močnega, kot gospodarja sveta,
takega, ki moje bistvo pozna.
 
Takega, ki me nežno prebudi,
prosim bodi le ti.
Prepusti svoje bistvo,
naj bo divje, naj bo čisto,
naj bo najino.

Anesa ŠITs

Komentiranje je zaprto!

Anesa ŠITs
Napisal/a: Anesa ŠITs

Pesmi

  • 18. 09. 2022 ob 09:01
  • Prebrano 195 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 11.96
  • Število ocen: 1

Zastavica