Ples Hudičev

 
Sam sebi rabelj boš postal
ko sebe se boš bal.
Goloboke resnice in neskončne praznine,
ki zeva v tebi.
 
Kjer demoni in hudiči svoj ples imajo,
v kateri pošasti se igrajo.
Tvoj 'OM' -mir prevračajo sem in tja,
dokler se ti ne sfuzla.
 
Ne verjemi jim! Tistim, ki so tam.
Pleši njihov ples, 
čeprav dvomiš, da vodi kam.
Pleši z njimi.
Pleši s hudičem, s svojimi demoni, s svojo samoto,
pleši, brezskrbno,
ne računaj na zmoto.
 
Pleši ob ognju ob kresni noči,
pleši iz svojega bistva močno,
tako zelo,
da ne boš več pri moči
izstisnil boš zadnjo kapljo moči,
izžet, pred očmi se ti mrači.
Na kolenih boš praskal za zemljo odrešitve,
iz tega norega plesa pekla,
volja do življenja, bo po gobe šla,
z mislijo, naj se vse to za vedno konča.
 
Ko hudiči utrujeni zaspo,
ko noč se konča,
ko ogenj pogorel bo. . . 
 
Kresnik se oglasi;
ta sončen svetlolasi gospod,
ki ponudi ti daln, pokaže ti pot.
 
Vsak tvoj korak lahkotnejši bo,
vsak pomežik svetleje bo videl.
Prišel boš do oaze sveta,
tja, kjer se tema in trpljenje konča,
kjer vodnjak tvojih želja, te napaja . . .
edino radost v srcu, ti nagaja.
 
Utrujen sedel boš dol,
pol bolečih ran,
raztrgan od zveri,
umazan od noči,
po telesu ti bo tekla kri.
 
Tam moj gospod . . .
tam se srečava jaz in ti.
 
 
 

Anesa ŠITs

Komentiranje je zaprto!

Anesa ŠITs
Napisal/a: Anesa ŠITs

Pesmi

  • 16. 09. 2022 ob 09:16
  • Prebrano 154 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 27.1
  • Število ocen: 1

Zastavica