ko bo končno človeštvo
izgubilo svojo zadnjo vojno
bo
otrok nuklearnih jabolk
otrok nevtronskih breskev
otrok živali iz vodika
strmel v sonce
kot da bi bilo prvič
kot da je ogenj v oceanu
in naokoli bo takšna tišina kakršne še nihče ni slišal
in v tisti negibnosti
v tistem molku
ne bo nobene potrebe po pesnikih
bilo je nešteto priložnosti
zdaj naj jo ima še svet
v tistem molku
ne bo nobene potrebe po pesnikih
eh, ta generacija je sumljivo blizu temu scenariju
toliko norcev in psihopatov se še ni drenjalo na tej kugli
a mir je tako zlahka dosegljiv:
10000 novih Bud in meditacija kot del dnevne rutine, tako kakor umivanje zob in
večerja (še na misel nobenemu ne pride , da bi pozabil jesti)
sesti k meditaciji pa....
Čestitke k apokaliptični pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!