Včasih moramo biti pošteni, govoriti dejstva, kar je bilo napisano na kamen.
Priznati, da brati znamo, zanikati ni vrlina, zaslepiti sebe ni lahko. Edino, če nočemo priznati, da vemo,
ko rečemo, ni v drugih kulture, ni v drugih misli, znanju, premitivni živijo v svetu sanj.
Ni za njih zgodovine, zapisane z zlato vsebino.
Ne vejo, ne znajo, v zmešnjavo se podajajo.
Ni bog, ki ga priznajo vreden nebes, ki jih poznamo.
Ni čaj hladen v vročini, ne pivo v mesečini.
Nekaj je z njimi narobe, da primitivci ostanejo.
Mesa nimajo radi, ne razumejo, da zdravil ne rabijo.
Travo jedo, ugabne stvari kuhajo.
Ni vedno želja vedeti o čem razmišljajo.
Zanič jih ocenimo, o njih ne želimo nič vedeti.
Ko se pa ne znajdemo v našem naprednem svetu,
tečemo k njim v upanju, da zdravijo naše karme in zlo v nas izganjajo.

faeq