Ona ne laže
Ona pesni
Rekla je ob enajstih se dobimo v Celju pri mami v bolnici ker
slovo je
da naju Luis že čaka s svojim taxijem zdaj pa je že pet popoldan in jaz se utapljam v nekem celjskem naselju nekje na pivu Mame nisem videl Nika je medtem prišla v Maribor in kava je padla v vodo Milanu se slabša vztrajno si vrta po nosu in se bebavo hahlja čeprav je odjavil porno kanale in manj masturbira
Menda stojimo pred vrati urgentnega bloka
Menda se odklepajo vrata
Menda mama vztrajno kliče Marinka ... ati toda jaz sedim nekje v Celju nekje ...
Socialni delavci se držijo za glavo ona laže slišim discipliniren! zavod! šlus! Jaz pa vztrajam ne ona pesni mamo kliče ki jo zaliva voda ki naj ostane da se vidimo vendar naj se ne muči predolgo naj zaspi ker smo rojeni tako
na ta svet smo prišli zato
in za malokaj drugega
Kako dobra "besedna zmeda" za ilustracijo zmede, ki nastopi v težkih življenjskih trenutkih.
Na podelitvi Veronikine nagrade je pesnik Jernej Županič prebral nenavadno pesem "ribe, neribe ..." in tu je stavek:"Vsi, ki so jedli ribe, so umrli!"
Hvala, Nada, za potrpljenje, smo res bolj ali manj zmedeni ljudje. Morda tovrstni pesniki znajo pridodati še kanček zmede k vsemu skupaj. Če razumeš zakaj, se ne jeziš več.
Lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!