Odeja iz drenovine

Nekoč, nekje življenje mirno teče.
Kaj sreča je, nihče ne ve, le sanja.
V družini je? Je v knjigi z mnogo znanja?
So skrinje polne? Noge neboleče?
Mordá dovolj je skromna le obleka,
pomlad, zelenje mladega drevesa
in ptič, ki čisti pisana peresa,
v dolini med gorami bistra reka?

Bila je prva v šoli med dekleti,
a ni po znanju ona le slovela;
pet fantov na vsak prst tedaj imela,
ki od lepote so bili zadeti.
A zanjo dober ni nihče iz kraja
domačega. Poštenost zamenjuje
z denarjem, zlatom. Kar tako, brez nuje,
lahkotno tujim 'princem' se prodaja.

Ni lep bil on in ne bogat, postaven,
živel je z materjo na podeželju;
se skritemu predajal je veselju.
Njegov trebúh zato ni bil prav raven.
Življenje težko kruto zaznamuje
značaj njegov in notranje vrednote;
živali žrtve nuje so, pohote,
dejanj pa često sploh ne obžaluje.

Na čelo, lica mrežast vzorec riše
globokih gub izbirčni se nevesti.
Otrok ni, ne moža, zdaj je na cesti,
in vzela je slovo od lepe hiše.
Ponos jo že zapušča, konec slave
nekdanje je, lepote in idile.
V samoti sanja, hrepeni, želi le
trenutek si bližine in zabave.

Na vasi ogenj kurijo ob kresu,
praznujejo: začenja se poletje,
ljubezen v zraku je, prijazen svet je
in mladi se vrtijo v divjem plesu.
Ob strani ona sama pozibava
razkošne boke, ko jo on zagleda.
Takoj jo zgrabi, zavrti – seveda
k njegovi se privije njena glava.

Plesala strastno sta skoz noč, do zore,
ko megla je prekrila vso dolino.
Na licu on začuti hlad, zmrzlino,
ozira se okoli, nič ne more.
Ljudi ni več, odšli so v svoje hiše;
ko truplo njeno zvleče na brežino,
prekrije nežno s svežo drenovino,
za sabo blatno sled skrbno zabriše.

In spet kot prej življenje mirno teče.
Kaj dobro je, nihče ne ve, le sanja.
Imeti čas za lepa praznovanja?
Le biti živ? Točiti solze sreče?
Deliti vse, premagati prepreke?
Tolážiti se s plehko le zabavo?
Se prepustiti, kot v meglí v daljavo
vijugajo v dolini kalne reke?

modricvet

triglav

Poslano:
04. 09. 2022 ob 00:29

Čudovito  (*_*)

Pesem me je prevzela z vsebino in ritmom.

Bravo, čestitke!


Lep pozdrav, Marija

Zastavica

Rajko Jerama

Poslano:
04. 09. 2022 ob 08:56

....a neumnejše od Urške * bilo ni nobene...



* iz Bruslja

Zastavica

modricvet

Poslano:
04. 09. 2022 ob 11:33

Marija, me veseli, hvala!


Rajko, haha, dobra!


LP, mcv

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
04. 09. 2022 ob 21:57

Lepa balada. Bogata. Široka in globoka.

lp

pi

Zastavica

modricvet

Poslano:
05. 09. 2022 ob 09:21

Najlepša hvala, Irenca - pi!


LP, mcv

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
08. 09. 2022 ob 16:47
Spremenjeno:
08. 09. 2022 ob 16:48

Vau!

 Super. Potegne in drži do konca. Krasna balada s podaljšanim zaključkom.

 Sem pa v prvi kitici našla dva spotikca, ki sta me iztirila, svetujem drobna popravka:


 Nekoč, nekje življenje mirno teče.

Kaj sreča je, nihče ne ve, le sanja.
V družini je? Je v knjigi z mnogo znanja?
So skrinje polne?  Noge neboleče?
Mordá dovolj je skromna le obleka,
pomlad, zelenje mladega drevesa
in ptič, ki čisti pisana peresa,
v dolini med gorami bistra reka?

Zastavica

modricvet

Poslano:
08. 09. 2022 ob 22:53

Lidija, hvala, sem tudi sama že pomislila, da bi nekatere situacije v 1. kitici bilo bolje ločiti s piko in ne vejico.

Odvečen zlog v 4. verzu sem pa čisto spregledala oz. sem se 'uštela'.

Popravila - je zdaj OK?

Lp, mcv

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
09. 09. 2022 ob 21:23

Seveda je :)

Zastavica

modricvet

Poslano:
09. 09. 2022 ob 22:20

Hvala!


LP, mcv

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

modricvet
Napisal/a: modricvet

Pesmi

  • 03. 09. 2022 ob 23:30
  • Prebrano 352 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 263.14
  • Število ocen: 11

Zastavica