Se vije potok v mali dolini, sledi svojim kamnom, kot sanje draguljem.
Vijuga bistra voda kot, da bi hotela ujeti svojo senco.
V drobnem pesku skriva svoj zaklad, za vsak pogled ga ne odkriva rad, le za človeka dobrega srca.
V zrcalu ga pozdravi, z vodo ga zmoči, se tako z dobrimi ljudmi pogovori.
V sebi ima za vsaka usta vodo, balzam za duše prave.
Tankočuten opis dragocenosti (vode), ki jo vse premalo občudujemo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!