ne vem

kaj me zadržuje

da sem tako intimna

v vsakem mojem pogledu

vidim skozi sebe kot

vidim tebe nisi

obč /obča

nisva

tista snov

v moji domeni

vsak

zdrži 

vse

izjeme

do pra...

juhe

iz preluknjanega

lonca na dnu

polža

ne poje 

več

nihče

do konca

čista iluzija

čigava je bila

in komu ostaja

melodija za nami

če je ritem izrisano vesolje

ne vem

nisem školjka

verjetno nimam pravice

šepetati morju

se še spomniš

kdaj si mi ušel

rodila

že takrat

se je beseda glasila

ne vem

zdi se mi, da se pogovarjam

z ljudmi

obupnii

seveda so

najini pogovori

upirajoč se vakuumu

tega se nisem naučila sama

povedati povedali so mi

z vlivanjem zaupanja

vase

te celega več ne spravim

vase

ostanemo z besedo

nerojeni

jaz v vseh primerljivih

podobah na dnu nekega

morja

mislijo nate

mangrove tvojega

horizonta pod o govoru

ne zavrne nihče učeč

prepričani sejem z njimi čas

na razpolago je vse

na dnu

proti vrhu korenina

obzorja 

upravičenih ogorčenj

zajezi beseda

plima sočasnega

dihajoč pogovor

najinega mir

dobrodošlica usihajočega slovesa

neslavno vračanje

stopnice brez logike

odkar sem na dnu se prilagajam

niti skrivaj ne nosi me gladina

čutim smejoča

tvojim besedam

saj ne bežim, tu sem

nikamor ne grem

ko si spet vse

dlje

globje 

na mojem kopnu

afrokinetika