V daljavi se sliši glas, v valu se zlomi ob gladke skale.
V pesku zapleše nežna školjka.
Prinese val morsko travo, na njej speče rake.
V letu so galebi, kot kričeči otroci mladi, za hrano se vabijo.
Ribe se na planem spogledujejo.
Seval v hipu pojavi, ribe mimo kljunov odplavajo. Nasmeh odmeva do pomola.
V kljunih galebov morska trava kot kolajna neuspeha.
Dva mlada ob slanem morskem zraku se imata rada.
Ribe na krožnikih kot dame od sonca lepo porjavele.
Prikrade se galeb v bližino in dobi najlepši rjavi ribi.
Spet krik odmeva daleč do zadnje mize.
Samo prvi, ki se upa, dobi najlepši ribi.
Kako prikupna pesem za konec poletja! A nekaj mora umreti (ribi), da je veselje (galebov) ... pogumni imajo srečo!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!