Na svetu ni nobenih zagotovil –
morda je v tvojem smutiju poleg češnjevca tudi Andromeda.
Tega ne moreš vedeti,
ne zares.
In jaz sem se razpičkala, in ona ga je zalizala, in jaz sem razdrla njegovo zvezo, ona mojo, on tisto tretjo –
na koncu vsi ljubimo vse
in nihče nobenega.
Ker noben ni konstanten v občutjih,
v življenju,
v mislih,
v dejanji …
Ni konstant v ljudeh –
ljubezen pa je konstanta.
Kako lahko sploh verjamemo, da se v bananin olupek da zaviti zlati falus?
Vsi imamo madežno spočetje,
vsi se rodimo iz brezbožne krvi.
In pomisli, kaj bi šele nastalo,
če ne bi starši rojevali otroke
v pravljični svet.
Predstavlja si, da bi jim povedali,
da so božički velikokrat pedofili,
da večina belih princev
pofuka princese vsaj desetih kraljestev,
če bi jim povedali,
da zob ne odnese nobena vila,
ampak da bodo njihove nežne ročice zgnile prej,
kot to bo na obličju Zemlje izginil njihov zob.
Si predstavljate tak svet?
Jaz si ga ne.
Ampak v točno takem živim.
In zanimivo, da se še zmeraj držim pravljic,
čeprav princi že jahajo
na belih, črnih in rdečih konjih,
čeprav zobje že zdaj počasi gnijejo v mojih ustih,
čeprav ne zaupam več nobenemu človeku v kostumu
in še manj tistim brez.
Z leti se svet začne leviti kot kača,
razgalja se,
povsem nedostojno,
tako da si moram zakrivati oči.
In nikoli mi ni nihče dejal,
tako, direktno,
da je svet greznica
in da se spreminja
in da moraš ob glavnih sunkih zamižati,
če želiš obdržati vsaj kakšno
izmed svojih resnic.
Kajti poslušaj,
poznam najboljše ljudi,
kar jih ta svet lahko proizvede
(to ti prisežem)
in vendar je v vsakem človeku
sled pedofilskega božička
in kurbic,
ki jahajo prince, med tem ko oni jahajo konje
na poti v tvoje kraljestvo
(po mesecu pisanja pisem
njemu in njej,
prijaha z njim).
Tako se lupi ta svet
in morda me niti ne bi presenetilo,
če bi mi ga tako predstavili.
Ampak pomisli, kaj bi se zgodilo,
če ne bi prvih 25 let gradili idealov
lažno demokratično, pravno, ustavno, socialno, humanitarno, varno, dobrosrčno, dobronamerno
polje države in sveta.
Pomisli, kako grde bi bile pravljice
za naše otroke,
če bi sami tako znižali raven sveta,
da bi naša realnost postale njihove laži,
njihov sanjski svet.
Zato beremo pravljice.
Pretresljivo napisano - in resnično!
... od nedolžnega otroštva do državnega ustroja!
... Z leti se svet začne leviti kot kača,
razgalja se ...
Nekdo spozna resnico že takrat, ko je mlad; ni dobro, če jo spoznamo prepozno in se celo življenje zatekamo v pravljice.
Ampak pravljice SO NUJNE, sicer bi bili samo še oportunisti.
Poslano:
28. 08. 2022 ob 09:21
Spremenjeno:
28. 08. 2022 ob 12:36
všeč
kako se lahko svet razgali, a nočemo gledati, videti njegovih povešanih prsi in beder, niti inkontinece ...
lažje živimo v utvarah ali - lepše nam je z lepoto - tudi zato pišem pravljice :)
lp
pi
irena: speak for yourself
IT'S BEEN AUTHORIZED
Eva, s pravljico v sebi boš vedno mlada ...
Hvala za komentar Nada!
Je kar dvorezen meč - ostati v lepšem svetu, ki ga vsak dan izbiramo sami preko ljudi, knjig, zgodb ali pogledati resnici globoko v oči ...
Se pa strinjam s tabo, da je za smiselno življenje oboje nujno :).
Draga Damjana,
pa je smiselno vedno ostati mlad ;)?
Draga Irena,
je res, če lepote na tem svetu zmanjka, jo mnogi umetniki začnejo ustvarjati sami :).
Je pa včasih tudi treba razbiti ogledalo, opazovati levitev kače, razparati vse pravljice in pogledati, kaj ostane v svetu, če mu odvzamemo vse, kar ta svet blaži ...
Hvala za vaš komentar!
Da nisi mogoče ti, ta Eva, ki je rabutala v raju?! ;)
Kruto dobra!
Lp, Drago
Dragi DragoM,
potemtakem še sreča, da sem odtrgala samo eno jabolko ;).
Pozdravljena, Eva Šubic, dobrodošla na portalu Pesem si, lepo, da si se nam pridružila in že s prvo pesmijo pritegnila veliko bralcev - morda le besedna zveza: da si rabim .. zakrivati / da rabiš ... zamižati - običajno rabim vežemo s samostalniki, sicer bi rekli: moram / sem prisiljena (glagol) itd. Razmisli in zamenjaj, sicer pa odlična pesem,
lp, Ana
Živjo Ana!
Hvala ti za tako prisrčno dobrodošlico. Zahvaljujem se tudi za pohvalo in predlog, bom spremenila. Se še beremo/vidimo kmalu :).
Lepo bodi,
Eva
Čestitke k pesmi, ki si upa pogledati za razbita ogledala ...
lp, Ana
Ne bo za "tuklo", se je pa splačalo!;)
Čestitke!
Lp, Drago
Prebrana v enem dahu.
Čestitke,
Maja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Eva Šubic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!