
Še bele kamne zložim v čarni krog,
oblečem platno, tógo snežno belo,
sem hči bogov, vestalka bosih nog,
razširim rôke v magično razpelo,
kot preja s klobke tja v brezmejnost stečem
in v novo sonce, zvezde se navijem,
poberem jih in novi svod razvlečem,
vse znano in zlorabljeno prekrijem.
Brezgrešna luč gre v boj s temo razraslo,
zažge jo, strga, vrne dnu pekla,
predolgo se je zlo po svetu paslo,
in svetost vsega živega ušla.
Ko božje v nas odpre oči, sprevidi -
nebesa misel da in tudi spridi.
Ja, ok, potem me pa zmoti tole:
Ko božje v nas odpre oči, sprevidi -
nebesa misel da in tudi spridi.
Misel dá nebesa, spridi (pa) tudi
No, slovnica ni moje področje.
hvala za pomoč, fantje, zelo ste mi pomagali.
lepo, Irena!!!
LP, Lidija
Hvala vam vsem
in še posebej hvala za pojasnitve (konca posvetitve). :)
objema vas
pi
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!