
Sam grem med topoli
lebdim
kot puhasto seme
čez atrij
potopljene hiše
ujetih generalov
čez temena sovražnikov
ministrstvo za obrambo
polno mesnih štruc
Zaman pljuvaš pred moj prag
ječar
vroč zrak me nosi kot iskro
v rdeči oblak
Ah ko bi polkovnik bil še živ
ustrelil bi v njihova mrmranja
strel krvi
zaprisežene živali
tako pa naoljena pištola
kriči v omari
Topol v oblaku
od tam vidim
krvavo njivo hlačarjevo
ki mu je počil trebuh
črnega sonca
v atriju potopljene hiše
ječarja
ki skrit prešteva
ure svoje straže
ko povsod sneži semena
topolov oblakov
krvi
Taki so časi ... polni zatajevanega gneva. To ni dobro; enkrat poči ...
Čez noč sem postal tujec v rojstnem mestu. Papirnati eliminaciji sledi samo še fizična. Do tega še ni prišlo, ker nekaj ljudi še vedno plava nad blatom nacionalizma. Ni pa bratstva in ljubezni, temveč je vojna.
Lp, m
Nic ne poci ! Samo ti pocis, zivljenje je igra , gor dol , levo desno in zeppelini ! Lp
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!