Če bi izkoriščani ne imeli toliko želja, da bi imeli vse to, kar imajo bogati,

bi se začarani krog stopnjujoče polarizacije bogastva začel trgati, cefrati na koščke.

Mislim, da gre za uspešno taktiko dolgotrajnega izčrpavanja nasprotnika, s tem da od njega nič ne kupiš, pa vselej živiš srečno.

ŽELJE  SO HUDIČ, ki ga je treba ugnati na poti v svobodo TEGA TRENUTKA.

Toplovodar (Miha Šalehar, val202) pravi, da smo vsi enaki - bogati, manj bogati in revni, ker hlepimo po VEČ.

Pa ni čisto tako: to je piramidni sistem in na tej lestvici nastaja spodaj armada zelo revnih; želje pa so nam vsiljene kot del "potrošniške igre". Morda bi morali ustaviti "ceh psihologov", ki dela za elite, kako privabiti množice v igro (reklame itn.).

Vrt  izobilja postja vrt pohlepa!

Točno to, kar pravi Nada.

Seveda je človeško stremeti po več, ker je to vgrajeno v proces evolucije.

TREBA je končno na novo definirati kaj je VEČ.

Mnogi zrelejše kulture, dežele in rase na tem planetu so ta korak opravile ŽE ZDAVNAJ.
Zdaj živijo s poudarkom na lastnem duševnem razvoju in s ciljem končne osvoboditve; čeprav so na površju navidez ravno tako vpeti v sistem proizvodnje, kapitala, itd.

Za njih je presežek udobja ali bogastva pravzprav balast, in resnični uspeh zmanjšanje apetitov v materialnem.

Swami Vivekananda, Paramahansa Jogananda in podobni mistiki so o tem veliko napisali in predvsem učili z zgledom.
(Skratka, tisti, ki jim leži zadovoljstvo v polju 5 čutov, so res bedaki PAR EXCELENCE)

Je res , družbe ki so skromni imamo za premetivci. V svet kapitala so dve kasti,  ena je kapital druga potrošniki  .

Ki so tudi kmete ki negujejo svoj kruh ki ga morajo tudi kupiti 

Lepo pozdravljena