Kako lep je plamen jeseni
počesana zemlja
prvi sneg
Vidim
tudi smrt je bela ptica
v prividu vrta
skozi katerega bežijo
vlaki in drevesa
Velike ure na peronih
čakajo da prideš
Vstopi potem
kot oktobrsko deževje
Počivaj v naročju uvelega listja
kot kostanj
kot oreh
kot ogenj
Zvonovi oznanjajo večer
na prstih se priplazi sen
Z besede padejo tančice
Zelo lepa pripoved.
Lep pozdrav, Dejan
Hvala, Dejan, me veseli. Pozdrav nazaj.
m
Zelo všeč mi je, le zadnji verz se mi zdi odveč (Z besede padejo tančice), celo zamegli fokus pesmi, premisli in če želiš, ga odstrani,
lp, Ana
V prividu vrta ..., hvala, Ana, spet bom vztrajal, zaradi "podsporočila" pesmi.
Lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!