***
Prebudil me je dež voda kot odgovor na vsa neizrečena vprašanja
moči ceste vrtove in par centimetrov moje okenske police
krošnje dreves se pod pritiskom tisočerih kapljic premikajo sem ter tja
izgledajo kot da plešejo kot da z mehkimi gibi naznanjajo bližajočo se nevarnost
vprašam se če ta tli pod mojimi prsmi je zaradi tega ne morem videti
glavo porinem skozi gosto prepredeno odejo kapljic
ki se že v naslednji sekundi razpršijo po betonu
zmeraj znova kot dihanje se krog nikoli ne zaključi
zdi se mi kot da bi mi nekaj govorile a me kličejo po imenu
velike odrasle misli privrejo kot curki v mojo glavo
in se kot led zalepijo nekje pod možgansko skorjo
čez noč je čas začel teči hitreje
začutim da je napočil trenutek da obujem večjo številko čevljev
morda za zmeraj pospravim v globoke omare otroštvo
in grem tja kamor še nisem šel nikoli.
Dež me zmeraj umiri. Tudi tvoja pesem teče v lepem, mirnem toku. Če so naše misli, mirne, krotke in blage, je takšno tudi naše življenje. Potem ni nevarnosti.
Lp, m
Oh, najlepša hvala za tako lepe in velike besede miko, ja res veliko resnice je v tem. Vse dobro!
Tudi mene se je pesem dotaknila, bi pa ji odstranila vsa ločila (morda bo to mestoma potegnilo za seboj tudi drugačno lomljenje verzov), saj pri zdajšnjem zapisu sem zmedena kot bralka; nekje me pesem ustavlja, nekje se kopiči ... premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Draga Ana, me veseli, da ti je pesem všeč in hvala za komentar. Seveda bom upošteval tvoje mnenje in popravil kot si zapisala.
Vse lepo,
Tom
Čestitke, zelo me je prevzel tudi zaključni del pesmi ...
lp, Ana
Oh, najlepša hvala draga Ana, mi veliko pomeni! Želim lep vikend, Tom
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tom Veber
- 22. 08. 2022 ob 17:29
- Prebrano 483 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 9.94
- Število ocen: 2