Z visokim glasom kličem
preko imena razsvetljenega
Velikega duha
zdravilnega duha
da ublaži bolečine trpečih
Omoto kjo
Omoto kjo
Glej že popuščajo bolečine
v križu
bolečine od pruha
trebuh je mehek in blato
Pojem z visokim glasom
Omoto kjo
Omoto kjo
ime religije
Sosedje pa kličejo rešilca
ker sem nor
ker njihov duh ne pozna
Velikega duha
in zdravila ni
ko pojem z visokim glasom
Omoto kjo
Omoto kjo
tako lepo
tako zdravilno
česar ne poznamo, zveni noro ali pa se tega bojimo
pojem s teboj
lp
pi
Hvala, pi, vedno navijam za tebe.
Pravijo, da je ponavljanje starodavno poznanih svetih zlogov, lahko učinkovito ... lahko tudi nevarno. "Omoto kjo" se dobro sliši!
... tako kor "hava nagila"! Let's rejoice!
Zdravo, Nada. Ja, nekoč je beseda imela magično moč prizivanja, mi o volku, volk na vrata...
Lp, m
Beseda te magične moči ni izgubila.
Le človeški um je zgubil potrebno subtilnost, da bi to moč smel in zmogel uporabljati.
Hari Om namo Narajana
Om Tare tu Tare ture svaha.
pozdrav za Miko & Nada (morda bo mikonada postala magična beseda)
Beseda je vzrok. Tako se prične Janezov evangelij. Toda, kdaj mi to šele vidimo, da je beseda-bog.
Da ničesar drugega ni razen besede. Kako se meso preobrazi v duha in je pred nami smisel, jasen in čist.
Je potrebna le subtilnost ali pa je bseda morala prestati križ in grob in se pokazati v svoji vstajenjski moči.
Ob svojem drugem prihodu, Jezus ne govori več, ali pa kvečjemu, ljubim te in odpusti.
Tako mislim, čeprav sem daleč od takšne ljubezni in morda prav zaradi tega blizu.
Lp, Rajko,
m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!