Meglica duše nežno te ovijem,
dišim kot sadež s peškami omame,
med želje tvoje svojo bit prilijem
in še sanjav se mehko spleteš vame.
Ko nitje tiho poje, sen razblinja,
postajaš viden, zgoščaš se – prosojen,
iz plesa večnosti, ki vez prekinja,
je nama tren vseh smrtnikov posojen.
Ker strune misel k misli so privlekle,
je strnilo v nov svet se njih drhtenje
in ko nevidno so v telo oblekle,
zapisale zven konca so v življenje.
Ljubezen kratko med dotiki gnezdi,
brez uzd nad zvezde le spomin odjezdi.
... sonet, ki tudi mojo "misel k misli so privlekle" in udejanile poklon avtorici teh čudovitih verzov;)))
LpB
Čudovitooo. (*_*)
Lp,
Marija
Najlepša hvala, draga Breda <3>
lp in lepo zgodnjo jesen
pi
Svit, hvala.
lp
pi
Draga Marija, hvala. <3>
Naj se ti izponijo vse želje, tudi brez videnih utrinkov.
lp
pi
Ta pesem vliva upanje v ljubezen. Hvala zanjo.
Ja. Prav res ne vem, kaj bi napisala v komentar, pa saj mi res ni treba ...
Super.
LpL
Hvala, obrigada, Lidija.
lp
pi
Draga AnjaRisKos, najlepša hvala.
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!