Vrstice med vrsticami
krvavim iz peresa,
sled gladko kot loj drsi,
riše čudno in čudesa.

V temačni čumnati
telesnega svetišča
spletam grenke vence tri
mesenega grobišča.

Prvi mi ovija čute,
prežeti so z dražljaji,
naj jih otopijo
tvoji zgledni oklepaji.

Vrstice med vrsticami
krvavim iz peresa,
sled gladko kot loj drsi,
riše čudno in čudesa.

Drugi vije svoj sonet
okrog razgretega srca,
da v rokopisu žaltavem
žalobno srž zazna.

Zadnji venec položila
sem krog žarkih si možgan,
da njih sočivje zlila bi
pred trpek samostan.

Vrstice med vrsticami
krvavim iz peresa,
sled gladko kot loj drsi,
riše čudno in čudesa.

yoyoba