* napisano po narodni pesmi - z ohranjeno nostalgijo pa "starih časih".

Kje so moje rožice na zelenih tratah?

Zdaj so druge poljščine po načrtih tehnokrata.

Srčnost je odšla od nas, vzel nam jo je tehnokrat.

Srčnost je odšla od nas, vzel nam jo je tehnokrat ... 

Kje je tista deklica, tekla je po travi?

Bosa z zlato kito las in predana vsa naravi.

Naglo so ji ukradli čas, tke profit, a ne za nas.

Naglo so ji ukradli čas, tke profit, a ne za nas.

Kje je tista utica, hišica ljubezni?

Bil je v  njej vesoljni svet, gòvori veseli, trezni.

Vihar razdrl je naš dom, v mlade treščil tehno-grom.

Vihar razdrl je naš dom, v mlade treščil tehno-grom. 

Kje je fantič zdaj vesel, ki je življenje ljubil?

V drugem času je živel, v novem pa je vero zgubil.

Srčnost je odšla od nas, vzel nam jo je tehnokrat.

Srčnost je odšla od nas, vzel nam jo je tehnokrat.

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: 

NARODNA:

Avtor besedila: Valentin Orožen
Avtor glasbe: Benjamin Ipavec
Original naslov skladbe je "Vse mine". Besedilo je bilo napisano leta 1848.

Kje so moje rožice pisane in bele,
moj’ga srca ljubice, žlahtno, žlahtno so cvetele?
A pomlad je šla od nas, vzela jih je zima, mraz.
A pomlad je šla od nas, vzela jih je zima, mraz.

Kje je tista deklica, v vrtu je sedela,
lepa kakor rožica, pesmi, pesmice je pela?
Hitro, hitro mine čas, mine tudi lep obraz.
Hitro, hitro mine čas, mine tudi lep obraz.

Kje je tista utica, utica zelena,
v njej je hladna senčica ‘z lipi, lipice spletena?
Hud vihar podrl jo, ah, zelena več ne bo.
Hud vihar podrl jo, ah, zelena več ne bo.

Kje je fantič zdaj vesel, ki je tu prepeval,
da bi enkrat še zapel, kratek, kratek čas nam delal?
Hitro, hitro mine čas, ah, ne bo ga več pri nas.
Hitro, hitro mine čas, ah, ne bo ga več pri nas.

Nada