Ko bi zemlja vedela,
to kar čutiva midva,
bolj počasi bi vrtela svoje boke po vesolju,
da bi veter bolj počasi
zibal se po žitnem polju.

Luna bleda bolj počasi
dvigala bi modra morja,
sonce pa bi s svojim svitom
dlje sijalo čez obzorja.

Bolj počasi bi pomlad
se spreminjala v poletje,
vse bi raslo bolj počasi,
trava in dišeče cvetje.

Dež bi bolj počasi padal,
sneg pa skoraj bi zastal,
da bi čas bil le za naju,
svet za naju bi obstal...

Ko bi zemlja vedela,
to kar čutiva midva,
skoz vesolje svoje boke zavrtela bi nazaj,
midva spet bila bi mlada
in po maju bil bi maj...

coprnica z barja