Ko se opijam
Lepljiva snežinka
na tvojih zardelih licih
mi pričara svet pokvarjenih razvad
da izpijem še zadnjo kapljo vina
ki izbriše vse spomine ko zarjove,
a iz radovednosti
ponovno napolnim kozarec slasti
ki me ponese skozi moje oči vate
in globoko v prsih se ne morem vzdržati
ko mi sonce pohlepno liže ude,
kot osamljen čoln brez objema vesel sem
ko okušam še zadnjo sled
tvojega žarečega in bežečega telesa
v globini polnega kozarca opojnosti
kot igri svetlobe ki se zliva vame.
Da, skozi vinski opoj človek težko "dohiti" svoj cilj, svojo željo, svojo ljubezen ... le sanja, sanja ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
- 07. 08. 2022 ob 09:34
- Prebrano 213 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 50.6
- Število ocen: 2