O Luni, limonah, vetru in o človeku v morju

Vsakokrat, ko veter privzdigne

poletno mehke veje limonovca,

se izza njih pokaže Luna.

Polovična je,

pa se vseeno razsipa skoraj čez pol morja.

Ne upeha se, 

tudi veter nad morjem se ne,

pa skupaj nonstop spreminjajo gladino,

da izgleda skoraj stalna

in ozaveščena.

Človek v morju!

plava

z neosvetljene na osvetljeno stran, 

pa ni tam voda nič težja,

Luni fotoni ne pripadajo,

izposojeni so, gratis.

Obrne se in plava nazaj.

Človek v morju

ni isti človeku z limonami na limonovcu,

obema pa so hkrati utihnili isti škržati,

obema sedaj žgolijo isti črički,

dokler tudi poslednji ne utihnejo.

Ah. Luna.

Ah. Veter.

Ah. Morje.

Saj bo Luna planet. Z geologijo.

Saj bodo limone orumenele. Zrele.

Saj bo veter zamenjal. Smer.

Človek …

ah, človek. 

Plava naj!

 

Mirjam Dular

Mirjam Dular

Poslano:
06. 08. 2022 ob 23:30
Spremenjeno:
07. 08. 2022 ob 19:10

Zastavica

Nada

Poslano:
06. 08. 2022 ob 23:56

Ah, to nočno "svinčeno" plavanje v soju lune!

Žal, slike ni, a jo vidim skozi pesem.

Zastavica

Mirjam Dular

Poslano:
07. 08. 2022 ob 08:10

Nada, ne vidiš slike, če klikneš na “Slika” v komentarju? Je vstavljena hiperpovezava, meni se odpre slika. Ni pa še hiperpovezave na “Fotoverz”, ker se mi slika ni hotela naložiti, pride danes, upam.

“Svinčeno” - mnogoplasten opis, hvala!

Lepo nedeljo ti želim,

Mirjam

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Mirjam Dular
Napisal/a: Mirjam Dular

Pesmi

  • 06. 08. 2022 ob 23:17
  • Prebrano 132 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica