Vsi smo sužnji strasti
Tvoji pravičnosti je smrt še spona
In svetloba se zlomi
Rodiš zakon
Sateliti obkrožijo Manto
Pogrezaš se v mulj
Od sonca kapljajo
kaplje ognja v srce
Ali res vidiš le temo
ker vidiš
ali si oslepel
Kakor sodiš
tako ti je sojeno
je sodba
Zli krog odvisnosti
vrtinec vetra
v katerem plešeš kot listje
brez vmesnih potez
brez vmesnih korakov
Je to upor "listka" v kolesju mogočnega vetra?
Ko me nekdo prisili, da grem z njim eno miljo in grem z njim še dve, se učim še ene dimenzije ljubezni.
Običajno bi bilo reči ne, škoduješ mi, nimam časa. Ker vse hoče rešiti sebe.
V odločitvi za trpljenje, biti z nekom v trpljenju, kar je odločitev za življenje, ki vključuje smrt, je osvoboditev od njenih spon, ker je moja prosta izbira, moja ljubezen.
Ta bolezen je lahko narkomanija, ki pogublja vso družino.
Ti, ki delujejo konstruktivno, doživljajo krivico, ki jih razžira, stanje pa se ne izboljšuje.
Ta človek je zdaj kriv, ne bolan. Toda sam sem enako suženj užitka, le da v sprejemljivih okvirjih.
Kaj potem zlomi zli krog odvisnosti, ustvari prenehanje.
Gotovo preobrazba uma, ko svobode ne razumem kot to, da počnem kar hočem, temveč da hočem kar je, in to je biti z nekom v trpljenju.
Le ta odločitev ni vezana s sponami tega kar je prav in narobe, ki tudi družino, če s pomočjo, izključno varuje sebe, naredi za sebično entiteto.
Uspeh, občutek, da se spet bližam svojemu idealu, varnosti, miru, izhaja iz našega polovičarstva.
Kaj se pravi ljubiti in kaj je božje zapuščenje, je tisti ne, ki me zanima.
Lp, m
Miko, manjka ti en o (Pogrezaš)
Zanimiva razlaga.
Lp, Stojan
Brez strasti ne bi imel nobenega motiva za početja, ker pa je svoboda izbire v mojih rokah, se lahko ob ognju grejem ali skuham obed...če pa mi uide, se strast spremeni v pošast uničenja...Poznam zasvojenost, ki me je skoraj stala življenja...Torej gre za odločitev.
Mnogokrat samovoljo razumemo kot svobodo. Jaz delam kar hočem, pravi mladenič v trgovini in gre mimo vseh k blagajni. Je svoboden?
Zakaj ga svoboda ne naredi odgovornega. Odgovornega ga naredi šele zakon, prepoved, da bi škodoval drugim, torej očitno ne ve, kaj je prav in kaj ne.
Zato je dober zakon. Ni svobode brez zakona.
Svoboden, potem, ni samo tisti, ki se svobodno odloča, temveč tisti, ki razlikuje dobro in slabo.
Dobro pa ni to kar je le zame dobro mi koristi, temveč je dober prav zakon, sonce, ki na vse enako sije.
Možna izpeljanka.
Lp, Svit, lepo nedeljo,
m.
Ja, miko, osvobajam se zaprt na odprtem oddelku tega sveta.
Bodi dobro.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!