V tem

najemniškem stanovanju
s
terasastim vrtom,
vodnjakom
ter
pergolo - ob večerih igramo
šah
in
vsake toliko vržemo tarok,
a kaj ko
pri takšni španoviji
še žival pogine
in
zbledi
v
sivino?

Prečkala je že vse letne čase
a še vedno želeli
ostati
mlada.

Molk,
pogled,
smehljaj
vse te prozornosti so stkane
v
valovanje
votle duše.

Njeno vedenje je tako zagonetno,
ker se že od malih nog
boji
praznine
in
občutka,
da se ponovo
sesede
sama
vase.

Kadar se znajde v zadregi
obraz pordi.

Vsak drugi dan
omeni,
da nam bo po smrti čuvala
mesto pri satanu.

V globinah
pod palubo kože
se po drobnih migetalčastih bilkah v njej razpreda
ter
grobo zarašča
militarizem.

Pretrdo
in
preboleče
si vsako jutro razčeše svoje dolge lase in
jih na silo postavi
v
prečko.

Čez dan
se
dostikrat izgubi
v
monotonosti
življenja,
stagnaciji
in
vse
večjem
nezadovoljstvu
s seboj
in
vsemi nami.

Ne zmore več krotiti
lastnih nazorov.

Ne zmore več pregnati
nevihtnih oblakov.

Ne upa si več spustiti
zmaja v nebo.

Priča
je
devalvaciji
ter
inflaciji
vrednot.

Primorana se bo združiti
v
konzorcij
in
se
na
novo
konformirati.

Z njo je bilo...
Ko je še nekako šlo.
Težko.
In spet...
Še težje.

Jernej Jager