Danes si opazovan iz ribje šarenice.
Žival v vodi te tiho, komaj slišno zaznava, kot galeba, ki poseda po strmih skalnatih stenah ob morju, ki ga poraščajo skrajnim okoljskim razmeram prilagojene rastlinske vrste.
Tesnobna vročica,
trzanje,
gomazenje
in
nedokončan preskok v ozke doline
s strmimi,
navadno navpičnimi pobočji
v
umu povzročijo tornado.
Ponoči so tvoji udi
mehkejši,
meso je želatinasto,
primankuje soli
in
korak se pogosto spotakne ob sveže zloščen parket,
pod katerem živijo ujede.
Takrat je tudi malo težje stati
v
lastni koži.
Po drugi strani je pa skrajno
objestno
in
cinično
prčakovati, da bo vsak posameznik pri svojem delu
precizen garač.
Plitke vode raztegnejo
zvok,
raztegnejo človeka,
posameznika, izgubljenega v kulturi,
raztegnejo vse podobe
in
platna,
razhrumijo z avtorsko glasbo,
da v telesu odmre organizem,
ki je že več let
fizično mrtev.
Zjutraj sediš
pred zapuščeno železniško postajo.
V glavi se ti zavrtijo obrazi minule noči, ki
si jih srečal
v
sobah,
na hodnikih
in
v
kleti.
Vnovič razočaraš samega sebe,
ker ugotoviš, da si ponovno svetu
odrezal
in
ponudil
prevelik kos rojstnodnevne torte,
ki je prvotno bila spečena in namenjena
tebi.
Jernej, poklon :-)
Stojan
V laseh polno imam soli ^^
Hvala lepa, Stojan za odziv in pohvalo! Lp, J
Tudi meni je pesem všeč, morda nekaj drobnarij - rahljanj (čeprav vem, da rad uporabljaš ter in itd. ;)
Danes si opazovan iz ribje šarenice.
Žival v vodi te tiho, komaj slišno
zaznava, kot galeba, ki poseda po strmih skalnatih stenah ob morju, ki
ga neredko poraščajo skrajnim okoljskim razmeram prilagojene rastlinske
vrste.
Tesnobna vročica,
trzanje, ter
gomazenje
in
nedokončan preskok v ozke doline
s strmimi,
navadno navpičnimi pobočji
v
umu povzročijo pravcati tornado.
Ponoči so tvoji udi
mehkejši,
meso je želatinasto,
primankuje soli
in
korak se posledično pogosto spotakne ob sveže zloščen parket,
pod katerem živijo ujede,in tTakrat je tudi malo težje stati
v
lastni koži.
Po drugi strani je pa skrajno
objestno
in
cinično
prčakovati, da bo vsak posameznik pri svojem delu
preicizen garač.
Plitke vode raztegnejo
zvok,
raztegnejo človeka,
posameznika, izgubljenega v kulturi,
raztegnejo vse podobe
in
platna,
razhrumijo z avtorsko glasbo,
da v telesu odmre organizem,
ki je že več let
fizično mrtev.
Zjutraj sediš
pred zapuščeno železniško postajo.
V glavi se ti zavrtijo obrazi minule noči, ki
si jih srečal
v
sobah,
na hodnikih
in
v
kleti.
V bistvu vnovič razočaraš samega sebe,
ker ugotoviš, da si ponovno svetu
odrezal
in
ponudil
prevelik kos rojstnodnevne torte,
ki je prvotno bila spečena in namenjena
tebizate.
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Ana, zdravo! Popravljeno :) Lp, J
Čestitke k tej posebni (rojstno)dnevno - nočni pesmi,
lp, Ana
Hvala za besede, Ana! Hvala za črto ^^
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jernej Jager
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!