Evangelij (p)o Krasu
stoječa trupla
družine borov
in bukve,
ki so jo pustili razklano
ogorki peres
družine stržkov
in fazana,
ki so mu zavidali lesk
razgaljene kosti
družine polhov
in zajca,
ki so ga ciljali
zadimljene oči
družine ljudi
in krave,
ki so ji pili mleko
črne stopinje,
naj ne (p)ostanem
sila, ki
krči zemljo v oglje
za odtis vsemogočnosti
Vsa dežela je opustošena,
a nihče si tega ne jemlje k srcu. (Jer 12)
Pretresljivo napisano! Narava opominja oholega človeka ...
Upam pa, da naš Kras ohranimo in da si bomo vzeli k srcu ... in da bo drugače, kot je videl Jeremija ...
Nada, tudi jaz. :) Čeprav me včasih hudo skrbi, da je že prepozno. Ampak upanje umre zadnje.
Čestitke za refleksijo boleče aktualnosti.
Lp, L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Berja Manik
- 31. 07. 2022 ob 17:18
- Prebrano 395 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 68.54
- Število ocen: 5