ALKEMIJA
Objel jo je čez rame in še čez,
podala mu je rôko, poiskala dlan,
v zapestju je razbijalo srce,
da slišal je, kako življenje teče.
Bila je tiha noč, srce pa glasno.
Do jutra tkala sta svoj čas
in dan postal je zlàto sonce.
Srebro postalo njuno je zlató.
Pravijo, da ta sprememba ni mogoča.
Pravijo, da alkemija ne obstaja.
Pravijo, da čudeži laži so za naivne.
Čudeži so le takrat, ko dvoje se pretaka v eno!
Za vse pogumne, ki verjamejo v ljubezen večno.
Ni jih veliko – kot školjk, ki delajo iz peska biser.
Ko svoje nižje lastnosti preobražam v višje, sem alkimist.
Nada, čudeži niso laži, verjamem vanje ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nada
- 31. 07. 2022 ob 13:39
- Prebrano 302 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 147.54
- Število ocen: 8