Zdaj
ko sem tako daleč od tega
da bi v tebi prepoznal boga
mi ostane mir noči
Srce zaklepam
ko pripenjam zvezde na nebo
neslišno
med njimi bega netopir
Hudournike skrbi zaklepam
in jasno vidim vse strahove
da ti govorim kot bi sebi govoril
ne dovoli da skrbi uničijo tvoj mir
v noči duše
ko se vsak njen napor izjalovi
V trpljenju
srce zaklepam
pripenjam zvezde na nebo
srce odklepam
ko pripenjam luno na nebo
nemirno reko zajezim
prepodim strahove
ko sebi govorim kot bi tebi govorila
kako se plete mir
v jutru duše
ko me vsako prizadevanje
odreši delčka trpljenja
LP, mcv
Hvala, modri cvet, za lepo variacijo.
Lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!