Ali si se kdaj vprašal, kaj narava od nas želi,
kaj nam želi sporočiti, ko nas v negotovosti zapusti.
Do kakšnega spoznanja nas pripravi, do katere meje nas pripelje.
V čem nas preseneča, kako naj se nam odreče, vse kar ne zaslužimo, naj od nje ne pričakujemo. Popustila nam ne bo, vsaj ve, da ne vztrajamo, v obup sebe vedno spravimo.
Ve od zgodovine naše, da smo le ena rasa, ki dorasla nikoli ne bo.
Da enkrat le izvemo, v oklepu smo mali , vse delati svobodno ne zaslužimo, samo malo nam peruti zrastejo , že v prepad rinemo.
V izumrtje vedno sebe izivamo, želimo biti eni in edini, ki nam ni mar, samo zase vse želimo.
Za druga bitja v naši sebični bitki, vode za njih ne pustimo,
hrano v naše shrambe napolnimo, ne ribe v svobodnem domačem morju plavati,
ne živali na zemlji odtavati.
Ko vse lepote sveta več ne vidimo,
le vse samo v dobrine konzerviramo.

faeq