vročina poka z vej
otrpnili so listi
spokoja ni z alej
dan gost je do obisti
bežijo gozdne vile
povsod so zli duhovi
te sluge temne sile
vršijo nad vrhovi
nebo v oranžno sije
tam jezdeci so gneva
vihtijo grozne kije
razblinil mir se dneva
utihnili škržati
umira suha trava
spet moli stara mati
znorela je narava
kričijo glej drevesa
se lomijo v praznino
izginila peresa
izginila v daljino
vojaki goli v ječi
povsod so črni kriki
nočejo se uleči
goreči ti krvniki
se zbirajo golobi
v odsevu luna sije
kvadrat in krog v svetlobi
iz vrča se ulije
se dim počasi dviga
vrtinči se v nevidno
je veter dvignil sidra
umika se previdno
oko tam tava v niču
na robu pogorišča
pomaha milo ptiču
ki prhnil je z dvorišča
ozarijo se lica
pozabijo vprašanja
priplazi se lisica
visoko jadra kanja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!