Srce te zvesto čaka in tu se ne moreš prepirati.

In ali je vredno začeti neumen prepir z njim?

Samo ti, moje veselje, ga boš pomiril

In z mislimi boš pomagal, da ne boš znorel.

Ti, kot pomladni žarek, gledaš skozi okno,

Kar naenkrat boš razblinil žalost v svoji duši.

Ne boš se naveličal greti na svetlem soncu

In naj se lesketa kot boemski kristal.

Postani moja vodilna zvezda za dolgo časa,

Ponoči boš osvetljeval mojo nevarno pot.

Zapoj pesem, da duša ne preneha hrepeneti

In naj bo ranljiva za ljubezen in sanje.

Кристина Анастасия Верас Брзин