Na oknu slonim, v lepem jutru prileti jutranja klapa, o nečem govori in
na podstavek polnem jutranjega hlada se spusti.
Kdo bo prvi, ki si bo kremplje umil, le kdo si bo na plaži svoj prostor priboril,kdo bo vseeno malo jutranje vode spil.
Spet se oglasi petje ptic, kot glas iz nebeškega vrta. Poln veselja, sreče in iskrenih želja.
Le kaj pojejo, za ptico, ki prsa v vodi umije.
Obred se hitro konča, vsak na svoje veje se poda.
Na soncu pirje sušijo, dosti več ne govorijo.
Vsak v svoji skrbi živi, kje je kakšno sočno sadje, vsak kaj sladkega svoji samici zjutraj rad podari.
Rad jo vsak ima, če mu jajce podari, srečen samec vsak, ko pokuka iz jajc kak ptiček mlad.

faeq