dvignem roke
jagodice prstov pojejo v nebo
črte na njih vzvalovijo kot voda v vetru
kot ustnice med zaklinjanjem
vran nasadi zrkla na zoglenele ostanke dreves
iz bizonovega gobca visijo posušene bilke
na preperel tipi leže osmojeno orlovo pero
opna bobna drhti
pokličem bučanje slapov
postajam reka
prazen kanu
poteptano koruzno polje
nagubana koža starca
in rezki pregriz popkovnice z umirajočim utripom
nad ostanki vasi kroži jastreb na vrvici
med zobmi sonca
koščki zelenja
med tujimi čeljustmi škreblja ukradeno
žerjavica pod podplati
izžiga semena prednikov
na robovih izplesanega klijejo novi koraki
v pepel
v valovanju šamanovih peres
se rojevajo bele ovčice
zametki odrešilnih kapelj
hvala za čudovite verze, Igorj
i
Kako dobra ideja za pesem - aktualno za te strašne dneve gorečega Krasa.
Ob tem sem se spomnila naših starovercev, ki so izvajali prošnje/pesmi za dež; http://staroverci.si/dodola-in-perperuna/
Ogenj predstavlja ljubezen, ki, ko uide, postane uničujoč demon. Težki časi so pred nami.
Nekaj indijanskega duha in ples dežja je v tej pesmi. Spomnil sem se na aborigine, ki sami netijo manjše požare, da ne bi prišlo do velikih. Še vedno jih oblasti vozijo z avioni naokoli in staroselec odredi kje bi se naj zakuril ogenj. Delikatno.
Več so mi podobe v tej pesmi. Naturlih.
Lp, m
Všeč so mi..., ne morem popraviti komentarja.
Hvala, Nada.
Te dni je po spletu krožil zapis o klicanju dežja naših starovercev.
Izbrala sem si poslušanje popevk, ki govorijo o dežju in ga na tak način vlečem bližje. :) Misel in beseda imata svojo moč.
lp
pi
Svit, hvala za zelo dobro je primerjavo ognja in ljubezni.
vse dobro
pi
Mikol, hvala.
Aborigini so živeli z naravo kot večina staroselcev. Današnje veliko pleme potrošnikov ji je zaradi svojega udobja obrnilo hrbet.
najgrečimmanjboleče
lp
pi
Pesem, ki v nas prebuja starodavno, da bi mu prisluhnili, zaupali, da bi se pozdravili od uničujočih posledic civilizacije ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!