Pošastni ogenj se je vnel,
za seboj življenje vzel.
Ruši, kar mu prečka pot,
ni moč najti antidot.
Krvava, ognjena bleščava,
z njim se burja poigrava.
Nosi ga v vse smeri,
razplamti se, mu govori.
Dim se širi v višave,
ne zmeni se za sij narave.
Širi se prek modre sfere,
konec je človeške ere.
Lepo, da je misel/pesem namenjena našemu gorečemu Krasu!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ficus Lyrata
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!