Na poti do sem
Izgubila sem sanje
na poti do sem.
Ostale so,
nekje,
v skoraj že pozabljenem svetu.
Ostale so tam,
kjer sem se še znala igrati,
še smejati,
kjer je bil svet mavričen
in sonce zlato
in ptice so pele.
Reke so se srebrno svetlikale
ob njegovem zatonu,
noč ni bila črna,
bila je modra in z zvezdami obsijana.
Potem pa sem se prebudila
v sivo jutro,
v siv dan,
kjer sonce turobno
deli temne žarke,
izpod sivih oblakov.
Kjer vsi samo hitijo,
živijo drug mimo drugega,
brez sočutja,
brez človekoljubja.
Ampak to ni moj svet!
Tu se ne poznam,
to je svet brez ljubezni,
svet brez barv.
Ne,nočem živeti v tem svetu!
Hočem nazaj barve,
zlato sonce,
ljubezen,
hočem solze,
hočem smeh,
hočem čas,
hočem,
hočem ptice glas.
na poti do sem.
Ostale so,
nekje,
v skoraj že pozabljenem svetu.
Ostale so tam,
kjer sem se še znala igrati,
še smejati,
kjer je bil svet mavričen
in sonce zlato
in ptice so pele.
Reke so se srebrno svetlikale
ob njegovem zatonu,
noč ni bila črna,
bila je modra in z zvezdami obsijana.
Potem pa sem se prebudila
v sivo jutro,
v siv dan,
kjer sonce turobno
deli temne žarke,
izpod sivih oblakov.
Kjer vsi samo hitijo,
živijo drug mimo drugega,
brez sočutja,
brez človekoljubja.
Ampak to ni moj svet!
Tu se ne poznam,
to je svet brez ljubezni,
svet brez barv.
Ne,nočem živeti v tem svetu!
Hočem nazaj barve,
zlato sonce,
ljubezen,
hočem solze,
hočem smeh,
hočem čas,
hočem,
hočem ptice glas.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ela dolšak
- 13. 08. 2009 ob 13:44
- Prebrano 769 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 335
- Število ocen: 8
