Lovers
Tretjo stisne, močno v dlan,
z njo bo prišel danes do nje,
ki ga čaka, že včerajšnji dan,
dvigne jo, kot pero iz postelje.
V plašču, ovita z šalom sreče,
njemu maha skozi nasmeh v okno,
kako ga objame, kaj naj mu reče,
ko truden in star, jo prime pod roko?
Pojdiva, najdiva, deblo podrto nekje,
poslušat ptice, ki mimo na jug letijo,
zadnjič morda, prižigat plamene,
ki že desetletja tako se ljubijo.
Dan, večer, klepet v tišini,
pogledi rosni, kot v mladosti,
strast, kot da še izginila ni,
želja dotika, se čuti med prsti.
In si želi, pri osmih desetih
samo še enkrat tu z njo sedeti,
samo še jutri čutiti njen dih,
samo še čez leto, pred njo biti tih.
Komu se solza prva utrne,
kdo ve, če še onadva ne?
Srečen, žari v objemu nje,
ga stisne k sebi, tokrat smeje.
Pridi mu reče, na pomol še greva,
plesat ob glasbi portoroških valov,
in izpusti tretjo, ne bodi no reva,
potem pa, greva, hitro domov.
Post Scriptum: 4 ever
z njo bo prišel danes do nje,
ki ga čaka, že včerajšnji dan,
dvigne jo, kot pero iz postelje.
V plašču, ovita z šalom sreče,
njemu maha skozi nasmeh v okno,
kako ga objame, kaj naj mu reče,
ko truden in star, jo prime pod roko?
Pojdiva, najdiva, deblo podrto nekje,
poslušat ptice, ki mimo na jug letijo,
zadnjič morda, prižigat plamene,
ki že desetletja tako se ljubijo.
Dan, večer, klepet v tišini,
pogledi rosni, kot v mladosti,
strast, kot da še izginila ni,
želja dotika, se čuti med prsti.
In si želi, pri osmih desetih
samo še enkrat tu z njo sedeti,
samo še jutri čutiti njen dih,
samo še čez leto, pred njo biti tih.
Komu se solza prva utrne,
kdo ve, če še onadva ne?
Srečen, žari v objemu nje,
ga stisne k sebi, tokrat smeje.
Pridi mu reče, na pomol še greva,
plesat ob glasbi portoroških valov,
in izpusti tretjo, ne bodi no reva,
potem pa, greva, hitro domov.
Post Scriptum: 4 ever
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Robert Tudjina
- 13. 08. 2009 ob 13:04
- Prebrano 912 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 245
- Število ocen: 8
